Med mirovanjem, obešeni za krempeljce na nogah, povsem brez truda visijo obrnjeni z glavo navzdol. Da jim vsa kri ne "steče v glavo", poskrbijo posebne žilne zaklopke. Netopirji samo z lastno težo preko sistema tetiv v nožnih prstih in stopalu tiščijo krempeljce v špranje, zato se med visenjem prav nič ne utrudijo.

Netopirji so druga najbolj vrstno pestra skupina sesalcev na svetu. Raziskovalci so do danes opisali že več kot 1200 različnih vrst netopirjev, na širšem območju Evrope jih najdemo več kot 40, samo v Sloveniji pa kar 28 vrst. Med njimi je tudi navadni netopir, ki pa je vse prej kot navadna vrsta, saj velja za eno najbolj ogroženih pri nas.

Zaradi skrivnostnega načina življenja jih ljudje pogosto povsem neupravičeno povezujejo z zlim in temačnim. V resnici so neškodljivi. Pravzaprav so zelo koristne živali.

Netopirji slišijo tudi zvoke, ki jih ljudje ne moremo. Oni pa oddajajo zvok, ki ga ljudje ne moremo slišati. Kadar pa se le zgodi, da slišimo njihovo oglašanje, je to takrat, ko se med seboj pogovarjajo. Zvok, ki ga ne slišimo potuje do predmeta, se od njega odbije in se ujame v posebne senzorje, ki mu pomagajo zelo natančno izračunati, kako velik je predmet in kako daleč je.

Zato lahko ponoči lovijo tudi zelo majhne živali, celo tanjše, kot je naš las. Kako se oglašajo nekateri netopirji (mali netopir, mali podkovnjak in navadni mračnik), pa lahko slišite v spodnjem videu.

Človek je s spreminjanjem narave zmanjšal število naravnih zatočišč netopirjev. Svoja bivališča si zato nekatere vrste velikokrat poiščejo tudi v naši domači soseski.

Topla podstrešja cerkva, gradov in drugih stavb jim nudijo prostor predvsem v poletnem času, ko samice kotijo in vzrejajo mladiče. V kleteh, rudnikih in jamah lahko bivajo vse leto. Predvsem pa si te vlažne prostore z nizko temperaturo izberejo za zimsko spanje.